Čeprav inštrukcije in podobne oblike učne pomoči običajno povezujemo z osnovnimi in srednjimi šolami, se jih seveda pridno poslužujejo tudi študentje. Pravzaprav imajo oni za iskanje tovrstnih storitev še boljše razloge, nenazadnje je snov na univerzitetnem nivoju bistveno zahtevnejša kot na nižjih stopnjah. Se pa učna pomoč za študente nekoliko razlikuje od tiste, ki jo koristijo mlajši šolarji. Najbolj opazno je že to, da so v ponudbi inštruktorjev drugi predmeti, seveda tisti, ki pridejo v poštev na fakulteti. Če je prej največ povpraševanja po matematiki in fiziki, so zdaj bolj opazni strokovni predmeti, kot so elektrotehnika, poslovna matematika in statistika, inštrukcije pa so bolj specifične in običajno ciljajo prav na konkreten študijski program.
Tudi pri študiju seveda obstajajo bolj ali manj splošni predmeti. Nekateri se predavajo na velikem številu precej raznolikih študijskih programov, drugi pa lahko le na enem. Pri inštrukcijah je enako – nekateri predmeti bodo koristili le študentom določene smeri, medtem ko ima na primer statistika inštrukcije namenjene študentom različnih programov, saj ta predmet najdemo na različnih fakultetah. V vsakem primeru pa morajo biti inštrukcije prilagojene udeležencem tako, da so kar se da učinkovite.
Inštrukcije za študente so pogosto bolj konkretne in morda zahtevajo tudi malo več dela. Če je treba v osnovni in srednji šoli osvojiti osnove in na njih graditi, pride pri študiju do bistveno bolj zahtevnih vsebin, ki zahtevajo druge sposobnosti. Za statistiko inštrukcije na primer vključujejo tudi uporabo določenih računalniških programov, pripravo poročil in podobno. Program se seveda oblikuje glede na potrebe posameznika, učinkovitost pa je v končni fazi močno odvisna tudi od inštruktorja.