Princip čiščenja trdih delcev iz izpuha motornih vozil

Trdi delci v izpuhih motornih vozil so nadloga, ki povzroča velike težave v mestih zaradi poslabšanja kvalitete zraka. Povečane količine trdih delcev v izpustih nastajajo zlasti pri dizel motorjih starejše generacije, ki niso tako učinkoviti. Dolge verige ogljikovodikov v nafti težko zgorijo do konca. Ravno ta neizgoreli ostanek predstavljajo trdi sajasti delci. K sreči je trde delce možno zmanjšati s pomočjo filtra trdih delcev, ki se ga na izpušni sistem da vgraditi tudi naknadno. Dober filter trdih delcev ne poslabša delovanja motorja.

Filter trdih delcev je narejen in keramične kompozicije, ki je sposobna prenesti tudi visoke temperature. Keramika je znotraj filtra oblikovana kot satovnice z zelo malimi luknjicami, ki potekajo v vzdolžni smeri. Skozi luknjice se pretaka izpušni plin, trdi delci pa se nalagajo na njihovo površino, ki je že po naravi zaradi keramičnega materiala precej porozna in omogoča učinkovito adsorpcijo. DPF filter ali filter trdih delcev se z ustreznim režimom vožnje čisti kar sam, čemur pravimo avtomatsko čiščenje DPF filtra.

V osnovi ima nov DPF filter kapacitete za odlaganje precej velike količine sajastih trdih delcev. Sčasoma pa se lahko ti naložijo v tako veliki meri, da je pretok izpušnih plinov skozi filter upočasnjen. K sreči se DPF filter med vožnjo čisti sam – zaradi visoke delovne temperature naloženi sajasti delci počasi zgorijo v neškodljiv ogljikov dioksid. Čiščenje DPF filtra med vožnjo pa poteka šele takrat, ko se filter trdih delcev dovolj segreje. Zato je za učinkovito čiščenje DPF filtra zelo pomembno, da je ta nameščen čim bližje motorja avtomobila. Kljub temu pa se šele po nekaj minutah vožnje filter segreje do te mere, da se začne samočistilni proces. Mestni režim vožnje z mnogimi postanki in kratkimi intervali delovanja motorja lahko povzroči, da se saje sproti ne čistijo dovolj hitro.