Vsak potrošnik se v iskanju informacij o produktu najbolj zanaša na etikete, ki naj bi vsebovale vse potrebne informacije o uporabi produkta, sestavinah in druge praktične informacije, ki lahko služijo temu, da je izdelek bolj privlačen za večje število porabnikov, hkrati pa lahko etikete na produktu tudi pritegnejo nove stranke, da iz police vzamejo v roke naš produkt, četudi ga nikoli niso videli, ali nikoli niso videli njegove uporabne vrednosti.
Zakonodaja vsake države posebej določa kaj točno morajo vsebovati etikete in ti predpisi veljajo za vse proizvode, ki so dostopni na trgu. Najpomembneje je, da etikete vsebujejo informacije v vseh uradnih jezikih, ki se uporabljajo v državah, kjer je naš produkt na prodaj, kar lahko včasih ustvari precej nametan in neurejen izgled, zato je dobro, da v primeru, da izdelek izvažamo v veliko držav izdelamo posebne etikete, ki pokrivajo neko geografsko področje in tako ne vsebujejo preveč različnih jezikov. Ta način nam omogoča večjo preglednost, ki je bo vsak potrošnik dobrodošel, vendar si s tem ustvarimo manjši logistični problem in dodatna skrb bo morala biti vložena v to, da za vsako pošiljko preverimo, ali imajo izdelki nameščene pravilne etikete.
Kar se tiče živil se moramo držati treh kategorij, ki jih moramo deklarirati. To so splošne informacije, kot so ime proizvoda, neto količina, rok uporabnosti in seznam sestavin. V to kategorijo spadajo tudi podatki o proizvajalcu, državi izvora, shranjevanju in drugih podrobnosti. Največ potrošnikov je pozornih na drugo kategorijo, ki vključuje podatke o hranilni vrednosti, zadnja pa je kategorija, ki se ukvarja z označbami, ki se nanašajo na prehranske ali zdravstvene trditve, se pravi ali je živilo brez glutena, primerno za otroke in dojenčke ali za druge ljudi s težavami v presnovi.
Če etikete opremimo z vsemi potrebnimi informacijami bodo potrošniki bolj verjetno zaupali proizvodu.