Kaj sploh je AED defibrilator? Kratica AED pomeni automated external defibrillator, kar lahko v slovenščini prevzamemo kot avtomatski eksterni defibrilator oziroma lepše zapisano samodejni zunanji defibrilator. Ostane nam torej le še ena beseda, defibrilator, ki nima ustreznega slovenskega izraza. Gre za napravo, ki odpravlja fibrilacijo, to pa je nepravilno delovanje srca, ki se pogosto pojavi akutno in vodi do zastoja ter naposled smrti, če se hitro ne reši. V takšnem primeru šteje vsaka sekunda, saj že po nekaj minutah možnost za preživetje brez hudih posledic pade na polovico. Brez odziva v desetih minutah možnosti za preživetje padejo skoraj na ničlo. Povsem smiselno je torej AED defibrilator namestiti na javna mesta, kjer so naprave, ki rešujejo življenja, lahko hitro dosegljive.
Kakšno razpoložljivost ponuja za AED Slovenija? V državi imamo kar nekaj javno dostopnih defibrilatorjev, z njimi pa so seveda opremljene bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, kot tudi nekateri drugi prostori, ki morajo takšno opremo imeti zaradi zakonskih predpisov. Več pozornosti pa namenjamo javno dostopnim defibrilatorjem in ugotavljanju, kaj v tem kontekstu ponuja za AED Slovenija. Točne številke niso znane, saj ne vodimo evidence vseh javno dostopnih defibrilatorjev. Obstajajo sicer baze, ki vključujejo veliko število defibrilatorjev, te nakazujejo na dobrih 2000 defibrilatorjev po državi, večinoma v večjih urbanih središčih, a vedno pogosteje tudi na podeželju in v odročnih krajih, kjer je zaradi počasnega odziva nujnih zdravstvenih služb tovrstna pomoč še pomembnejša. Lahko bi rekli, da za AED Slovenija ponuja kar dobro razširjenost in dostopnost, pa tudi ozaveščanje je vedno boljše. Pričakovati gre, da se bo v prihodnje stanje še izboljšalo, še posebej če bodo urejeni predpisi o financiranju in postavitvah defibrilatorjev – trenutno so defibrilatorji prostovoljna investicija, zato je njihova razpoložljivost odvisna od občin in drugih ustanov, ki imajo dovolj sredstev in interesa, da v javno uporabo ponudijo to napravo.